Intelektualna lastnina (intellectual property) ureja vse pravice, ki so vezane na dejavnost človeškega mišljenja na področju industrije, znanosti, književnosti in umetnosti. Področje zajema avtorsko in sorodne pravice, patent, model, znamko, geografsko označbo, firmo, računalniške programe, domene, varovane podatkovne baze, varstvo pred nelojalno konkurenco, ter druga specifična področja. Ključnega pomena je razumevanje nastanka posameznih pravic, obdobje in obseg ter varstvo pravic intelektualne lastnine.

Pravo informacijske tehnologije (information technology law) je pravni okvir za sistem zbiranja, obdelave in razširjanja podatkov v elektronski obliki. Izziv je organizirati pravne posle na način, ki poslovno učinkovito zagotavljajo skladnost. Pomembno je predvideti morebitne vire spora ali kršitev in temu prilagoditi dejavnost, sestaviti pogodbe ter notranje akte, vse s ciljem zmanjšati tveganja pravd, inšpekcijskih postopkov in glob za prekrške. Področja ne ureja en predpis, zato je potrebno povezovanje številnih področij, na primer pogodbenega prava, intelektualne lastnine, elektronskega poslovanja in komunikacij, varstva potrošnikov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ter delovnega prava.

Področje od maja 2018 ureja Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Za podjetja je pomembno načelo odgovornosti, ki upravljavcu nalaga odgovornost obdelovati osebne podatke v skladu s predpisi in obveznost, da je to skladnost tudi zmožen dokazati. Podjetja so tako dolžna preveriti svoje poslovanje in ga prilagoditi na način, ki zagotavlja skladnost z varstvom osebnih podatkov. Med drugim gre lahko za vprašanja pravnih podlag za obdelavo, pogodb, evidenc dejavnosti obdelave, politik in notranjih aktov, določitve pooblaščene osebe, omogočanje pravic posameznikom, ocen učinkov, ipd. Široko področje urejajo številni področni predpisi, odvisno od konkretne dejavnosti podjetja.

Razreševanje sporov (dispute resolution) zajema številne postopke, namenjene razrešitvi nesoglasij, sporov ali odločitvi o zahtevkih. Storitve zajemajo zastopanje v pravdnih (denimo gospodarskih ali odškodninskih sporih) in nepravdnih (registrskih in drugih) postopkih, alternativne oblike reševanja sporov, kot so mediacija, arbitraža, izvensodno reševanje potrošniških sporov. Pravočasna priprava in ocena resnosti zahtevkov je lahko izjemnega pomena za ugoden izid spora. V tem pogledu je lahko velikokrat najučinkovitejša oblika neformalno izvensodno reševanje sporov, s katerimi se lahko zahtevki iz pogodbenih ali nepogodbenih razmerij rešijo še preden pridejo na sodišče.

Individualna in kolektivna delovna razmerja ter delovnopravno varstvo so pojmi, s katerimi se slej kot prej sreča večina podjetij. Pogodbe o zaposlitvi, obvezni in neobvezni interni akti, varnost in zdravje pri delu ter sodelovanje delavcev pri upravljanju, pa tudi prenehanje delovnega razmerja in zastopanje pred upravnimi (inšpekcijskimi) organi ali v sodnih postopkih, so le nekatera izmed pomembnih področij. Dobro zasnovana pravna struktura lahko zmanjša delovno pravna tveganja.

Tekom poslovanja se podjetja redno srečujejo z upravnimi zadevami, v katerih državni in drugi organi ali nosilci javnih pooblastil odločajo o njihovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Gre lahko za različna materialna področja, ki segajo od davčnih in drugih (inšpekcijskih) postopkov, odmere komunalnega prispevka, odločanja o vodni pravici, igrah na srečo, do vprašanj v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in uveljavljenjem pravic v zvezi z varstvom osebnih podatkov, idr. Ključno je dobro poznavanje pravil, po katerih se materialne pravice in obveznosti uresničujejo, po izčrpanju sredstev pred upravnim organom pa tudi sodnega varstva v upravnem sporu.